Življenje z rakom

Ko izvemo za diagozo, se nam enostavno zrušijo tla pod nogami. To je prvi šok, potem pa moramo, če si seveda dovolj želimo živeti, utirati pot do ozdravitve. Rak je le opozorilo telesa, da smo nekaj počeli narobe in da je končno čas, da naredimo nekaj za svoje zdravje. Če bomo spremenili napačne stare vzorce, bomo lahko bolezen premagali. Glede zdravljenja pa moram povedati svoje dosedanje izkušnje. Srečala sem mnogo ljudi, ki jim je uspelo premagati bolezen! Med njimi so bili tudi medicinsko neozdravljivi primeri. Ugotovila sem, da smo zmagovalci tisti, ki smo resnično spremenili odnos do samega sebe in vzpodbudili notranjo moč, ki jo vsi nosimo v sebi. Zato težko govorim o metodah zdravljenja, saj poznam primere, ki so se pozdravili na razlicne načine. Vem, da mora vsak pacient biti toliko samozavesten, da prevzame odgovornost in zdravljenje izbere sam. Saj mora v ozdravitev tudi verjeti in če se bo lotil terapije, za katero že v naprej ve, da ne bo učinkovala, nima smisla, da izgublja čas. Velikokrat slišim celo to, da si bolni ne upajo poskusiti ničesar drugega, saj jih je strah, da jim ne bodo priznali bolniške. Tega v tujini namrec ni! Če ima bolnik postavljeno diagnozo rak, še ne pomeni smrtne obsodbe! Potrebno mu je pomagati, ga razumeti, pa samo povedati svoje mišljenje. Ničesar pa mu nikakor ne vsiljevati. Vsak človek je individum. Zato vsak prenaša drugačno zdravljenje. Zakaj pa mislite, da različne terapije ne delujejo enako? Ker moramo v zdravljenje popolnoma verjeti in z zdravljenjem tudi sodelovati. To pomeni, da takoj prenehamo kaditi, pretirano uživati alkoholne pijače, se zdravo prehranjevati, verjeti v boljši jutri, živeti življenje, se veseliti ozdravitve…