Bio izdelki

Nepalski oreščki: Uporabljamo jih zato, ker ne vsebujejo nobenih kemičnih primesi, saj tako zmanjšamo možnost, da bi toksini kemičnih pralnih sredstev prišli v stik s kožo. Glavna sestavina skoraj vseh pralnih sredstev je Alkilbenzensulfonat (benzen je kancerogen). Pralni učinek je sicer malenkost slabši od kemičnih pralnih sredstev, saj oreščki na nečistočo ne delujejo tako agresivno. Imamo pa lahko dober občutek, da uporabljamo sredstvo, ki ni škodljivo in ki je prijazno okolju. Z uporabo le teh smo že na dobri poti našega zdravega življenja, pa še cena izdelka ni pretirana. Morali se bomo zavedati našega enkratnega življenja in za svoje zdravje tudi nekaj storiti! Za eno pranje barvnega perila uporabimo le 5 oreščkov, ki jih damo v malo priloženo vrečko. To položimo v boben pralnega stroja zraven umazanega perila in veselo peremo. Paziti moramo, da takoj ko stroj opere, perilo tudi izpraznimo, saj lahko oreščki pustijo kakšen madež. Te iste oreščke lahko uporabimo za barvno perilo še dva krat! Belo perilo peremo ravno tako s petimi oreški, vendar jih zaradi delovanja visoke temperature uporabimo le enkrat. Da pa bo perilo bolj belo, pa dodamo pecilni prašek, ki vsebuje fosfate. (zdaj pa vidite, kaj mi uživamo).

Bio prehrana: Zakaj mislite, da je vedno več hudih bolezni? Ker živimo v okolju, ki je zasičeno s kemičnimi sredstvi, mi kot potrošniki pa samo kupujemo in kupujemo. Pri prehrani gledamo samo na ceno in si mislimo, koliko bomo privarčevali. Ko pa enkrat hudo zbolimo, pa se sprašujemo, zakaj nismo bolj zdravo živeli. Nekateri sploh nimajo več možnosti, da bi lahko kaj veliko popravljali. Vsi ostali pa pričnite odpravljati vzroke in posvetite pozornost preventivi! Zaužijte raje manj hrane in tiste kvalitetne! Biološka prehrana sploh ni tako slaba. Prednost je v tem, da ne vsebuje pesticidov in škodljivih konzervansov. Naše telo ni odlagališče odpadkov, pač pa skladišče kvalitetnih celic, ki se bi rade hranile s kvalitetno hrano.

Šele ko bo zastrupljena zadnja reka,
šele ko bo posekano zadnje drevo,
šele ko bo ujeta zadnja riba,
šele potem boste ugotovili,
da denarja ni mogoče jesti.

prerokba Indijancev

Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj zdravja. Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, ob poškodbah pa v naše telo vstopajo preko kože. Številni mikroorganizmi v sožitju z nami bivajo v ustih in dihalnih poteh, na koži, v črevesu in nožnici. Nekateri opravljajo koristne naloge npr. bakterije v debelem črevesu, ki proizvajajo življenjsko pomembni vitamin K, ali pa laktobacil v nožnici, ki ustvarja kislo okolje, neugodno za razvoj škodljivih mikrobov. Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli-zboli takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena, ko so mikrobi zelo številni in patogeni. Po vdoru v telo se mikrobi pritrdijo na telesne celice in se v njih razmnožujejo. O tem, kako uspešni bodo pri svojem napadu, pa odloča prav naš imunski sistem.
Imunski sistem sestavljajo specializirane bele krvne celice (imunske celice) in posebne molekule (protitelesa, komplementi in citokini), ki prav tako sodelujejo pri uničevanju tujkov in skrbijo za komunikacijo z drugimi celicami-lahko jih privlačijo ali aktivirajo. Najpomembnejše imunske celice so limfociti, ki po srečanju z antigenom tvorijo protitelesa in sodelujejo pri prepoznavanju in odstranjevanju telesne tuje snovi. Na strateško pomembnih mestih, kakršna so pazduhe, dimlje ali vrat, tvorijo bezgavke, iz katerih vodijo limfne žile (mezgovnice) v bližnje dele telesa. Tako lahko ob vnetju žrela otipamo povečano bezgavko na vratu. Pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema igrajo tudi limfocitni skupki v drugih delih telesa - v mandljih in tankem črevesu, priželjc (timus), jetra, vranica, slepič in kostni mozeg. Druga pomembna imunska celica je makrofag. Zanjo je značilno, da požira telesu tuje snovi - mikroorganizme in antigene. Makrofage najdemo v pljučih, kjer tvorijo obrambno linijo pred vdorom škodljivih mikrobov in tujkov v vdihanem zraku. V krvi podobno nalogo opravljajo monociti. Uspešni požiralci mikrobov in antigenov so nevtrofilci, ki potujejo po krvi in ob poškodbi tkiva prihitijo na prizadeto mesto, kjer uničujejo mikroorganizme in ustvarjajo gnoj.
Naloga obrambnega sistema je, da pravočasno prepozna tujek, ki ruši notranje ravnotežje v organizmu, mobilizira obrambne celice in odstrani škodljivi dejavnik. Aktivacijo imunskega sistema povzroči vstop tujka v organizem. Tak tujek imenujemo antigen; lahko je virus, bakterija, beljakovina, ogljikov hidrat, toksin ali rakava celica. Značilna slika vojskovanja med zunanjimi napadalci in našimi obrambnimi silami je vnetje. Kaže se kot rdečina, oteklina, zvišana temperatura, bolečina in slabše delovanje obolelega tkiva

Vdor tujkov v telo sproži različne obrambne mehanizme. Nekateri (npr. požiranje bakterij in fagocitoza) so prirojeni. Drugi, pridobljeni, so bolj specifični in so posledica stika z antigeni, ki smo jih srečali v življenju. Posebna vrsta belih krvničk (spominski limfociti) hrani podatke o vseh tujkih, ki so na tak ali drugačen način kadarkoli v življenju prišli v telo. Ob ponovnem stiku z istim antigenom se hitro in učinkovito odzovejo ter preprečijo bolezen (tako npr. za ošpicami lahko zbolimo le enkrat v življenju). Ta mehanizem uporabljamo tudi pri cepljenju.
Specifični imunski odziv temelji na sposobnosti imunskih celic, da s pomočjo beljakovinskih molekul - receptorjev na površini celice ali v njej - razlikujejo med lastnim in tujim. Ko prepoznajo tujek, ga skušajo uničiti in odstraniti iz telesa. Zaradi raznolikosti v okolju mora biti obrambni sistem sposoben specifično prepoznati milijone različnih antigenov in se nanje odzvati. Včasih se lahko imunski sistem zmoti in lastne telesne celice prepoznava kot tujke, jih napada in uničuje. Takšno stanje imenujemo avtoimunski odziv, posledice pa so številne bolezni: revmatoidni artritis, nekatera vnetja ščitnice, miastenija gravis ali sistemski eritematozni lupus. Oimunski pomanjkljivosti govorimo, ko obrambni sistem ne deluje v polni meri. Imunska oslabljenost je lahko prirojena ali (pogosteje) pridobljena zaradi bolezni in poškodb, kirurških posegov in nekaterih zdravil. Šibek imunski sistem nas slabše varuje pred okužbami in razvojem rakavih obolenj.
Na obrambne sposobnosti organizma vpliva tudi starost; na okužbe so bolj občutljivi majhni otroci, pri katerih obrambni sistem šele dozoreva, večjo nagnjenost k nalezljivim obolenjem pa srečamo tudi pri starostnikih. V zadnjem času so vse pogostejši primer motenega delovanja obrambnega sistema alergijske (preobčutljivostne) reakcije,pri katerih se telo prekomerno odzove na neškodljive snovi v okolju (npr. beljakovine v mleku ali živalsko dlako). Pravzaprav človek lahko razvije alergijski odziv na vsako snov na tem planetu, pomemben dejavnik pri preprečevanju tovrstnih obolenj pa je prav krepak obrambni sistem organizma. Alergije so v sodobnem svetu zelo pogoste, saj ena izmed oblik preobčutljivosti prizadene kar vsakega tretjega človeka.

Pogledi na imunski sistem so se v zadnjem desetletju zelo spremenili. Raziskovalci so dolgo časa menili, da imunske celice delujejo samostojno in neodvisno, poznejša odkritja pa so dokazala povezanost imunskega sistema z vegetativnim živčevjem in hormoni. Za vegetativno živčevje je značilno, da deluje zunaj naše zavesti, njegova poglavitna dejavnost je uravnavanje delovanja notranjih tkiv in organov - srca, žil, črevesja, spolnih organov,.Živčni organi delujejo tudi na imunski sistem in ga povezujejo z možgani. Imunski sistem je tako povezan z našim nezavednim delom - s čustvi, čutenjem in mislimi. Odziva se na vplive okolja in na intimno dogajanje znotraj nas.
Ta spoznanja so bistveno spremenila pogled na odnos med duševnostjo in organsko boleznijo. Pokazala so, da je pomembno prisluhniti notranjemu občutku, ki nas usmerja k pravim, zdravim življenjskim odločitvam in rešitvam. Neupoštevanje notranjih opozoril pripelje do bolezni. Imunskega sistema ne moremo okrepiti s čarobno molekulo ali kozmetično spremembo življenjskih navad. Potrebna je vsakodnevna pozornost do sebe, prepoznavanje svojih resničnih potreb in odzivanje nanje. Spoštljiv odnos do sporočil v naši notranjosti in nenehno usmerjanje svojih duševnih in telesnih sil k ravnotežju, harmoniji, ljubečemu odnosu do sebe in sveta nam bo pomagal do močnega obrambnega sistema in trdega zdravja!

Znaki motenega imunskega sistema so:

• Pogostejše obolevanje za nalezljivimi bolezni (npr. več kot 5 hujših angin na leto)
• Nenavadni povzročitelji bolezni (okužbe z mikrobi, ki so običajno neškodljivo navzoči na koži in sluznicah)
• Podaljšan potek nalezljivih bolezni
• Hujša bolezenska slika
• Prikrite okužbe
• Kronične okužbe

Najpogostejši vzroki pridobljene imunske pomanjkljivosti so:

• Dedne in presnovne bolezni (sladkorna bolezen, odpoved ledvic, podhranjenost),
• Zdravila (kortikosteroidi, kemoterapevtiki pri zdravljenju raka, zdravila proti zavrnitvi presadkov)
• Obsevanja
• Okužbe (norice, ošpice, rdečke, hude driske, pljučnice, okužbe z virusom HIV)
• Krvne bolezni (levkemija, limfom, agranulocitoza,.)
• Rakava obolenja
• Kronične bolezni jeter (alkoholna ciroza, kronični hepatitis)
• Operacije
• Poškodbe
• Staranje

Kako okrepimo imunski sistem?

• Jejmo zdravo (veliko sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit- po možnosti iz ekološke predelave)
• Uživanje rdečega mesa nadomestimo z ribami in rastlinskimi beljakovinami(soja, leča)
• Pijmo dovolj tekočine - čiste vode in zeliščnih čajev
• Izogibajmo se škodljivim razvadam (opusimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, pravo kavo zamenjajmo z žitno kavo ali z zelenim čajem)
• Zmanjšajmo stres v službi in doma - naučimo se ga obvladovati
• Spimo od sedem do osem ur dnevno
• Gibajmo se vsak dan - vsaj pol ure hoje
• Smejmo se, počnimo tisto, kar nas veseli, uživajmo v druženju s prijatelji in z družino